Kolesarnica je super rešitev za stanovanjske skupnosti
Ko smo se preselili v večstanovanjsko hišo, je bila ena največjih frustracij povezana s kolesi. Otroci so jih puščali kar pred vhodom, moj mož je svoje kolo vsak dan nosil v klet, jaz pa sem iskala prosto steno, kjer ga ne bi nekdo podrl. Skoraj vsak dan je bilo vsaj eno kolo prevrnjeno in če je deževalo, je bil pravi cirkus.
Po nekaj mesecih sem zbrala pogum in predlagala sosedom, da skupaj uredimo skupno kolesarnico. Najprej je bilo veliko ‘ja, saj bi, ampak…’, a ko sem natisnila nekaj primerov rešitev in okviren strošek, so idejo začeli jemati resno. Uredili smo prostor v pritličju, dodali police za čelade in ključavnico za večjo varnost. Vsak ima svoje označeno mesto in tudi otroci zdaj točno vedo, kam spada njihovo kolo.
Odkar imamo kolesarnica, je življenje precej lažje. Nič več prerivanja, iskanja prostega mesta ali odtisi blatnih gum pred vhodom. Tudi odnosi med sosedi so se nekako otoplili, morda ker smo se skupaj lotili projekta in ker zdaj več ljudi kolesari. Zame je postala skupna kolesarnica v večstanovanjski hiši simbol majhnih sprememb, ki močno vplivajo na vsakdan.
Res je, kolesarnica ni glamurozen projekt, a če mene vprašate, je bila ena najboljših skupinskih odločitev, kar smo jih sprejeli.
Kolesarnica se je hitro izkazala tudi za odlično priložnost za spontane klepete s sosedi. Medtem ko vežeš čelado ali popravljaš verigo, se mimogrede pogovoriš o vremenu, šoli, ali kdo ima najboljše pecivo v trgovini. Postala je nekakšna dnevna soba na dveh kolesih. Prostor, kjer se srečamo, ne da bi se dogovarjali.
Otroci jo obožujejo, ker imajo občutek, da je ‘njihov prostor’. Nekateri so celo začeli okraševati svoje kotičke s nalepkami in barvnimi trakovi. Enkrat mesečno celo skupaj preverimo, ali je kaj za popraviti ali počistiti, kot majhna skupnost, ki skrbi za svoj skupni projekt.
Kolesarnica ni le prostor za shranjevanje. Postala je del našega načina življenja.…