Ko sem bila mlajša nisem nikoli dajala pozornosti, zakaj nimam tako lepih nohtov, kot jih imajo drugi. Pravzparav se svojega otroštva sploh ne spomnim in večkrat sem se vprašala, zakaj je temu tako. Ali sem res bila tako prestrašen otrok, da sem hotela vse takoj pozabiti in sem zakopala svoja čustva. Danes sem čisto drug človek in ko sem odrasla, sem se začela zavedati, da moji nohti niso takšni kot bi morali biti. Najprej sem posumila na glivice in se odpravla k dermatologu, da mi pove, zakaj imam takšne nohte. Seveda sem upala, da nimam glivic, kajti preveč časa so bili moji nohti takšni in predolgo bi bile glivice. To ne bi šlo. Tako mi je dermatolog povedal, da sem si enkrat nohte trajno poškodovala in da od takrat naprej imam takšne nohte.

Povedal mi je tudi, da tega ne morem popraviti, edino če grem na operativni poseg in da mi oba nohta na palcih odstranijo, pa še to ni za sigurno, da bosta nohta zrasla tako kot je treba. Bila sem razočarana in vesela. Vesela zato, ker nisem imela glivic in razočarana, ker sem imela trajno poškodbo in vem, da nikoli ne bom imela lepih nohtov. 

Kar hitro sem začela razmišljati, kako bi zadevo rešila, da bi lahko imela saj poleti lepe nohhte na nogah, ko nosimo sandale. Prišla sem do ideje, da imam lahko gel nohte, kjer mi nohta umetno podaljšajo. Eno pa sem rešila zadevo. Sedaj imam gel nohte in moje noge so spet lepe in prav nič jih več ne skrivam. Prej pa sem opazila, da sem noge skrivala, ker me je bilo sram, da bi kdo videl moje nohte.